Predstavljajte si, da vas prijatelj prosi, da sodelujete v eksperimentu, ki bo preučeval sposobnosti vida. Ker mu želite ustreči, na to pristanete. Ob dogovorjeni uri se prikažete v učilnici, kjer na eksperiment že čaka nekaj oseb, vaših vrstnikov. Usedete se na prazno mesto na koncu vrste in čakate na začetek.

Preberi preostanek objave »

Kdo izmed nas si včasih ne zaželi, da bi lahko za nekaj časa odklopil vse okoli sebe? Ko te napadajo informacije iz vseh strani, ko se v zvoke prometa in kričanje otrok na ulici vključujejo še glasovi iz televizije, ko iz kuhinje smrdi po zapečenem krompirju, iz hodnika pa po sosedovih neodnešenih smeteh, ko te tišči prstan in nogavice lezejo iz nog … si lahko samo želiš, da bi vse to naenkrat izginilo. In bi imel tišino. In mir. Pa le ni tako enostavno.

Preberi preostanek objave »

Poglejte lika na spodnji sliki:

Katerega izmed njiju bi poimenovali bouba in katerega kiki? (besedi nimata nobenega pomena, ampak služita samo za preizkus)

Preberi preostanek objave »

Na koga se v otroštvu čustveno navežemo - na osebo, ki nas hrani, ali na osebo, ki nas tolaži, kadar smo v stiski?

Predvsem v prvi polovici prejšnjega stoletja so številni psihologi verjeli, da je kakršnokoli izkazovanje čustev otroku nepotrebna poteza, ki ne služi nikakršnemu namenu. Menili so, da je dovolj, da otroku zagotovimo hrano in pijačo ter ga odrešimo potencialnih bolečin. Harry Harlow pa se s tem ni strinjal in bil odločen dokazati nasprotno. Bil je prepričan, da se tudi ljubezen da izmeriti. S serijo kontroverznih, ne-etičnih in na trenutke krutih eksperimentov, v katerih je kot poskusne osebke uporabil mlade opice, mu je uspelo razkriti, kako pomembna je materina ljubezen za zdrav razvoj otroka.

Preberi preostanek objave »

Pogosto slišimo izjave v stilu “če ne bi ravnal tako, bi končal v Polju” ali “jaz sem verjetno za v Idrijo” ter “Mene še malo pa me bodo odpeljali v Hrastovec”. Predsodki o duševnih boleznih oziroma bolnikih so izredno močni, preveč razširjeni in težko premostljivi. Duševni bolniki se diagnoze težko znebijo in so z njo stigmatizirani, torej označeni kot nesprejemljivi, manjvredni ali nevarni.

En najbolj znanih eksperimentov v psihologiji je tesno povezan s psihiatrijo in duševnimi bolniki. David Rosenahn je bil pobudnik eksperimenta, ki je v letu 1973 pretresel in pomembno spremenil stanje v ameriških psihiatričnih bolnišnicah. V eksperimentu so sodelovali Rosenhanovi kolegi (med njimi so bili psihologi, pediater, slikar, gospodinja, študent …) pa tudi Rosenhan sam. Njihova “naloga” je bila, da pokličejo v različne psihiatrične bolnišnice po državi in se naročijo na pregled. Na pregledu so kot edino težavo navedli dejstvo, da slišijo glasove - glasovi naj bi bili običajno nerazločni, vmes pa so se slišale besede kot prazen in votel.

Preberi preostanek objave »