O iluzijah je bilo na tem blogu že kar nekaj napisanega. Verjamem, da je zdaj že jasno, da iluzije pomenijo realno zaznavo na podlagi obstoječega dražljaja, pri čemer gre zgolj za dodajanje novih vsebin k doživljanju. Te vsebine izvirajo iz posameznikove duševnosti. Za iluzije je značilno, da jih oseba doživlja kot realnost, vendar pa je svojo zmoto pripravljena razumeti in jo popraviti.

Tudi halucinacije so motnje zaznavanja, vendar pa nasprotno kot iluzije halucinacije predstavljajo psihotično stanje, saj gre za zaznave, ki nimajo fizikalnega, obstoječega dražljaja. Halucinacije so  torej zaznave, ki jih ni sprožil realni objekt, ampak so nastale na bolezenski osnovi. Doživetja nastanejo v človeku samem, ne glede na okolico. Za osebo, ki jih doživlja, so lahko celo bolj resnične od dejanskih zaznav, saj imajo izrazit občutek realnosti in ta oseba se po halucinacijah lahko tudi ravna. Verbalno je ne moremo prepričati, da nima prav.

Preberi preostanek objave »

Zmotne zaznave so neločljiv del našega življenja. Pri tem imam v mislih predvsem iluzije, za katere je značilno, da je dražljaj realen in prisoten, težava je le v tem, da ga napačno interpretiramo. Med zmotne zaznave pa sodijo tudi halucinacije, ki se od iluzij ločijo po tem, da nimajo podlage v dražljajih v okolju, ampak jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. O halucinacijah nekoliko več kdaj drugič, tokrat pa si poglejmo iluzije. Preberi preostanek objave »