Déjà vu lahko doživi vsak in kdor ga je že kdaj doživel, bo opis prepoznal takoj. Gre več kot za to, da  se nam zdi, da smo nekaj že nekoč videli ali doživeli – gre za nepredvidljiv, neustrezen in pogosto moteč občutek, da se zgodovina ponavlja. Zdi se nam, da smo trenutek že doživeli, a ne moremo ugotoviti niti kje niti kdaj se je to zgodilo. Vse skupaj se nam zdi zgolj slutnja ali sanje.

(more…)

Napačno pričanje očividcev je vsaj v ZDA en glavnih razlogov za napačne obtožbe potencialnih storilcev kriminalnih dejanj. Človeški faktor ima velik vpliv na končne odločitve porote in sodnikov in prav zaradi nezanesljivosti percepcije in spomina ljudi in posledično napačnih odločitev so se številni raziskovalci posvetili preučevanju zanesljivosti očividcev.

(more…)

O spominu marsikaj že vemo, tudi tu sem o njem že pisala. In čeprav nam spomin nagaja tudi takrat, ko je to najmanj primerno (sedem njegovih grehov), je tako fascinanten, da mu brez težav lahko posvetim še kako objavo. Tokrat za spremembo bolj pozitivno obarvano.

(more…)

Spomin je kul, saj lahko z njegovo pomočjo ob slabem dnevu na dan prikličemo lepše trenutke. Spomin pa nas velikokrat tudi pusti na cedilu. Lahko nas spravi v zadrego, ko na cesti veselo pozdravimo neznanca, ker smo prepričani, da je naš učitelj tenisa. Kljub temu nas spomin odlikuje, saj nam praktično omogoča vsakdanje življenje. Brez njega bi bili izgubljeni.

Zanimiva je primerjava spomina z govoricami. Ko raziskujemo preteklost, se trenutki nikoli ne vrnejo v pravi obliki, ampak se, podobno kot govorice, pojavijo v neki okrnjeni, prirejeni obliki. Obrazi se zabrišejo, imena zamenjajo, besede poenostavijo. Včasih tako zelo, kot da nas tam sploh ni bilo.

(more…)