Verjetno se vsi še dobro spomnite reševanja Tomaža Humarja, ko je med vzponom na goro Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh »bivakiranja« v snežni luknji sta ga nato s pomočjo helikopterja rešila pakistanska pilota. Marsikdo si je ob tem mislil “Le kaj mu je tega treba bilo, doma bi bil, pa bi bil mir!”. Tomaž se je že večkrat znašel v težavah, a se vedno znova vrnil k plezanju. Vendar še zdaleč ni edini – podobno velja tudi za druge ekstremne športnike. Kaj pa jih vodi k temu? Ali ste pomislili kdaj na to, da nekateri ljudje potrebujejo adrenalin? Da gre za tip osebnosti, ki se od vašega  popolnoma razlikuje? Da ekstremni športniki na nek način predstavljajo “posebno vrsto ljudi”? (more…)

Ustvarjalnost je izjemno cenjena, hkrati pa tudi izredno uporabna lastnost. Do produciranja večjega števila  idej lahko pridemo na različne načine, med drugim tudi tako, da poskušamo razmišljati čim bolj ustvarjalno. V nadaljevanju je predstavljenih šest načinov, ki nam lahko pri tem precej pomagajo.

1. Ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja

Če iz celotnega prispevka ne boste odnesli nič drugega, si poskušajte zapomniti vsaj to – ločevanje zbiranja idej od njihovega vrednotenja – saj predstavlja glavno načelo produciranja ustvarjalnih idej. Razlaga je preprosta: ustvarjalno reševanje problemov zahteva tako divergenten (razmišljanje v več smereh) kot konvergenten (orientiran k eni, vnaprej pričakovani rešitvi) način mišljenja. Produciranje idej predstavlja divergenten način, saj želimo pridobiti čim večje število novih idej, medtem ko ocenjevanje zamisli predstavlja konvergenten način, saj želimo zbirko idej zmanjšati in med njimi izbrati najboljše. Pri marsikomu gre za istočasno izvajanje obeh procesov na način “ideja-ocenjevanje-ideja-ocenjevanje”, vendar le-ta običajno ni uspešen. Na ta način običajno dobimo malo idej, ki so pogosto preveč natančno ovrednotene, poleg tega pa negativno vpliva na ustvarjalno mišljenje.

(more…)